Da morda samo malo olajšam težavo – cvetnih stebel orhidej Phalaenopsis NI POTREBNO REZATI, v kolikor je rastlina zdrava.

Cvetna stebla orhidej Phalaenopsis imajo po svoji dolžini razporejena kolenca z nastavki stranskih poganjkov. Po cvetenju na takšnem steblu, se le to do prvega takšnega kolenca gledano od konca cvetnega stebla proti rastlini, samodejno posuši. Šele takrat ta suhi del tega cvetnega stebla porežemo. Ta proces sušenja tega dela cvetnega stebla lahko traja kar nekaj časa in ne izgleda lepo. To je težava, saj imamo orhideje največkrat zaradi okrasa. Tako je možno zaslediti informacijo, da se naj takšna cvetna stebla porežejo na dolžino, ko rastlini na cvetnem steblu ostanejo le tri takšna kolenca.

Rastlini puščamo takšno cvetno steblo, saj lahko rastlina iz stranskega poganjka na takšnem kolencu ponovno požene novo cvetno steblo in to hitreje, kot pa če mora pognati celo novo cvetno steblo.



Takšno rezanje na tri kolenca pa je seveda povezano s tveganjem. Kot prvo lahko pride do okužbe rastline skozi takšno odprto rano, pri rezanju svežega tkiva. V drugo, je lahko takšno rezanje tolikšen šok za rastlino, da se posuši celotno cvetno steblo. Pri tem pa je zelo pomembno zadržati takšno cvetno steblo, saj le to lahko ostane na rastlini tudi do 5 let in vedno znova oblikuje nova stranska cvetna stebla z novim cvetjem. V primeru, da se na rastlini del cvetnega stebla sam posuši, takšne sveže rane ni, saj pri tem odrežemo le posušen del cvetnega stebla in ostali del cvetnega stebla nepoškodovanega ohranimo.

Cvetno steblo na orhideji Phalaenopsis odrežemo le v primeru, da je rastlina oslabljena. Rastlina je oslabljena ko so listi uveli in rastlina praktično nima več zdravih korenin. Rastlina je oslabljena ko deli rastline gnijejo, se sušijo ali kako drugače propadajo in pri tem odpadajo. Rastlina je tudi močno oslabljena v primeru napada različnih insektov, če jo le ti močno ogrožajo. V takšnih primerih preverimo zdravje korenin in če so tudi te v slabem stanju in so se posušile ali so gnile, moramo odrezati cvetno steblo v celoti, čim bližje pri sami rastlini. S tem damo rastlini dodatno možnost da preživi, si opomore in ko ponovno požene zdrave korenine in potem listje. Le takšna orhideja Phalaenopsis bo lahko ponovno lepo zacvetela.

Oslabljene orhideje Phalaenopsis velikokrat z zadnjimi močmi, pred propadom, poženejo še cvetno steblo v zadnjem poizkusu da se nekako razmnožijo. To nas lahko zmede, da rastlina ni v slabem stanju in da bo ponovno zacvetela, v resnici pa je rastlina na najboljši poti v dokončni propad.



Starejše rastline orhidej Phalaenopsis lahko imajo tudi po tri ali pet cvetnih stebel naenkrat. Pri tem je posebej potrebno paziti, da rastlina ne cveti celo leto, ampak da ima tokom poletnih mesecev možnost da si opomore od cvetenja in požene vsaj en nov list. S tem bo zagotovljena vitalnost takšne rastline, rastlina se ne bo izčrpala in propadla. Tako nas bo lahko vedno znova, leta in leta razveseljevala z novim cvetenjem.


Edina izjema glede na zgoraj napisana pravila so orhideje iz prejšnjega rodu Doritis. To je na primer orhideja Doritis pulcherrima (zdaj Phalaenopsis pulcherrima), pri kateri se cvetno steblo po cvetenju vedno posuši in tako nikoli ne zacveti ponovno iz stranskih poganjkov.