Tako se vzgoja teh mladih rastlin več ali manj poenoti na enake pogoje rasti, razen nekaterih izjem.


Iz tega razloga se morda ni potrebno ubraniti nakupa mladih orhidej, saj je možno vzgojiti odrasle rastline orhidej z upoštevanjem enostavnih priporočil. To kar je morda za nekatere res težko pri vzgoji mladih rastlin je to, da najverjetneje ne bodo vse mlade orhideje preživele in da bo trajalo kar veliko časa, preden bodo iz teh mladih rastlin zrasle odrasle rastline.


Ta način vzgoje uporabite za vse mlade rastline orhidej, ki ste jih kot zelo mlade rastline kupili v skupinskih lončkih na kakšnih razstavah in podobno, pa tudi za mlade rastline orhidej, ki ste jih vzeli iz stekleničk kjer so rasle v sterilnih pogojih.


Domovina: rastline prihajajo iz različnih koncev sveta

Temperaturno območje: toplo do temperirano

Čas cvetenja: mlade rastlinice ne cvetijo. Eventualno cvetenje je zgolj slučaj in verjetno pogojeno z izredno dobro rastjo in pogoji rasti, ki določeno vrsto vzpodbudijo k cvetenju

Barva cvetja: različno

Kraj rasti: Kot najbolj pomembno je potrebno zagotoviti mesto ki je svetlo, vendar na to mesto ne posije direktno sonce. Direktno sonce bi lahko poškodovalo to mlado listje (čeprav je listje določenih rastlin že zelo trdno), hkrati pa bi lahko te mlade rastline preveč hitro izsušilo. Pomembna je pa tudi večja zračna vlažnost in to je brez prisotnosti sonca lažje doseči. Tako te mlade rastline lahko gojimo na severovzhodni, severni in severozahodni legi. Temperatura: Cel čas moramo zagotoviti tople rastne razmere pri temperaturah med 18 in 26 stopinj Celzija. Nižje temperature bodo ustavile rast, kar je zelo slabo, saj takšne mlade rastline le težko ponovno začnejo z rastjo. Višje temperature pa tudi niso zaželene, čeprav jih rastline prenesejo, saj je pri višjih temperaturah težje vzdrževati višjo zračno vlažnost.

Voda: Rastlinice zalivamo po principu da jih ob zalivanju močno zalijemo, potem pa jih pustimo da se substrat kar osuši, pred novim zalivanjem. Podobno kot pri orhidejah Phalaenopsis, kjer se substrat mora malo osušiti, vendar nikoli močno ampak mora ostajati vsaj rahlo vlažen. Te male rastlinice ne pršimo pogosto (če je le možno nikoli), saj je dobro znano da se največ bolezni prenaša z vodo in substratom. Pršenje bi tako lahko hitro vodilo do pojava gnilobe in plesni. Če se to slučajno pojavi, za nekaj dni ne zalivamo in ne pršimo – eventualno uporabimo kakšen fungicid (tega uporabiti le izjemoma, saj v glavnem fungicidi zavirajo rast rastlin).


Princip vzgoje teh mladih rastlinic je takšen, da jih zalivamo le toliko da se ne izsušijo, da pa v vmesnem času preprečujemo izsušitev s tem, da vzdržujemo višjo zračno vlažnost. Da pa tudi zračna vlažnost nebi povzročila pojava bolezni, je potrebna zadostna zračnost. Tako bi predlagal, za poenostavljenje vzgoje teh rastlinic , uporabo sledečega načina:


1. Da si olajšamo vzdrževanje višje zračne vlažnosti si v ta namen pripravimo ustrezno prosojno plastično ali prozorno stekleno, večjo posodo. Lahko se uporabi na primer ali večji kozarec za vlaganje ali pa steklena "bučka", ki se običajno uporablja za zasaditev majhnih vrtov.











2. Izberemo ustrezni lonček za zasaditev, ki ga lahko skozi odprtino vstavimo v to večjo posodo.











3. V stekleno bučko nasipamo glinopor ali kakšne druge kamenčke, ki imajo vlogo povečati površino na kateri izhlapeva voda in da lahko na njih postavimo zasajen lonček.











4. Na glinopor postavimo narobe obrnjen podstavek za lonček. Ta podstavek služi temu namenu, da na njega postavimo zasajeni lonček in na takšen način preprečimo, da bi lahko kdaj stal lonček direktno v stiku z vodo.











5. Na ta obrnjen podstavek postavimo zasajen lonček z mladimi rastlinicami, v bučko na glinopor pa polijemo vodo, ki izhlapeva in tako poveča zračno vlažnost v bučki in tako tudi posajenim rastlinicam. Pri tem je pomembno da vhod na vrhu bučke ne pokrivamo, saj je potrebno dobro zračenje in a takšen način je to najbolje zagotovoljeno. S takšno postavitvijo si vzgojo mladih rastlinic zelo olajšamo.











Gnojenje: Posebno močno gnojenje teh mladih rastlinic ni potrebno. Gnojimo jih le vsakih 14 dni. Postopek gnojenja je takšen, da najprej zalijemo rastlinice na običajen način, takoj za tem pa še z gnojilno raztopino. Pri tem je ta raztopina le pol toliko močna (se pravi, da uporabimo le pol toliko gnojila), kot pa ga uporabljamo za odrasle rastline. Gnojilo ki ga uporabimo naj bo takšno, da so vse tri sestavine N, P, K v čim bolj enakem razmerju, predvsem pa da ne prevladuje N – dušik. Prevelika količina dušika oslabi rastline v smislu, da postanejo občutljivejše na napade gnilobe, čeprav večja količina dušika vzpodbuja rast, rast listja. Gnojilo naj vsebuje tudi mikroelemente.


Presajanje: Rastline ob nakupu čim prej posadimo. Posadimo jih skupaj, saj na takšen način rastline v družbi bolje uspevajo, saj v skupini ustvarjajo boljšo mikroklimo za dobro rast. Sadimo jih v lonček velikosti 9 cm kadar imamo do 3 rastline oziroma v lonček velikosti 12 cm kadar imamo do 5 rastlin. Večjih lončkov ne uporabljamo, saj ostaja v njih substrat predolgo moker, razen če uporabimo plitkejše posodice. Tako posajene rastlinice presadimo posamezno, vsako v svoj lonček čez 4 – 8 mesecev. Najbolje je, če to opravimo v mesecu januarju do meseca maja. Tako ostaja sveže presajenim rastlinam optimalno dolgo obdobje za novo aktivno rast.


Substrat: Rastline posadimo tako, da za drenažno plast uporabimo grob substrat (groba granulacija lubja ali pa morda tudi glinopor ali kakšne kamenčke). Rastlinice sadimo samo v 3 cm debelo zgornjo plast lubja ali kakšnega drugega substrata finejše granulacije. Ta zgornji substrat mora zagotavljati dobro zračnost in ne sme ostajati predolgo moker. Mokrota namreč hitro povzroči gnilobo.


Razmnoževanje: tako mladih rastlin ne uporabljamo za razmnoževanje


Škodljivci, bolezni: najpogostejši škodljivci za te male rastline so lahko majhni polžki. Do pojava uši, pršic in podobnega običajno ne prihaja, ker se vzdržuje večja zračna vlažnost in dobra zračnost. Najbolj nevarna je seveda gniloba in plesnivost. To pa najbolje preprečujemo z zmernim zalivanjem (substrat ni predolgo moker, bolje je višja zračna vlažnost). Ob slučajnem napadu gnilobe ali plesnivosti nekaj dni ne zalivamo, da se substrat osuši. V takšnem času tudi ne pršimo. Če se gniloba ne ustavi uporabimo fungicid. V slučaju da tudi ta ne pomaga, je bila pa žal naša napaka pri zalivanju prevelika.


Moj nasvet: Najpomembnejša faktorja pri uspešni vzgoji mladih rastlin sta dobro uravnavanje vlažnosti in zalivanja. Vzgajati moramo rastline po principu, da je substrat bolj suh (vendar ne preveč), kot pa moker. Raje kakšen dan počakamo če nismo prepričani, pa potem zalijemo. Izsušitev rastlinic pa preprečujemo z višjo zračno vlažnostjo. To dosegamo z pršenjem okoliških rastlin, s širšim podstavkom v katerem je voda (naš lonček pa ne sme biti v vodi) ali pa s predlaganim načinom vzgoje. Takšen način vzgoje pospešuje rast koreninic in s tem tudi boljši razvoj listne mase in tako hitrejšo rast. Na ta način tudi preprečujemo pojav gnilobe.