Orhideje Oncidium so z nekaj stotimi zastopniki te vrste zelo bogat rod orhidej in jih najdemo v zelo različnih temperaturnih conah. Tako se pojavlja v zelo različnih oblikah, z velikimi pseudobulbami, z majhnimi pseudobulbami, z mesnatimi kot tudi z ožjimi, trdimi listi. Cvetna stebla so okrašena z velikim številom majhnih posamičnih cvetov. Ime je dobil ta rod orhidej zaradi zateklega, nabranega izrastka na spodnji ustnici cveta - to je oncos - zatekla masa ). Posamični cvetovi so pogostno okrašeni s pasovi ali madeži. Prva rastlina - to je bila Oncidium flexuosum je prišla v Evropo leta 1818 in hribovja v Braziliji.

Ena izmed težav, ki nas lahko ujezi ali razočara je zagotovo ta, da orhideja po celoletni vzgoji ne zacveti. Marsikdo je tudi razočaran da mu orhideja, ki jo je dobil v dar, noče več zacveteti. Čeprav se ta težava nebi smela tako pogosto pojavljati pri orhidejah Phalaenopsis, je to prav pogost pojav, ker so orhideje Phalaenopsis pač najpogostejše orhideje v naših domovih. Iz tega razloga je dobro vedeti, kakšnemu postopku je dobro slediti, da nam te orhideje Phalaenopsis zanesljivo nastavijo cvetno steblo in potem zacvetijo.

Cvetovi orhidej Cattleya so izredno veliki in zato tudi zelo vpadljivi. So bogatih barv in še posebej okrašeni s poudarjeno ustnico. Zraven nekje 60-tih vrst obstaja še veliko zelo atraktivnih variacij in križancev. Ta njihova sposobnost spreminjanja, ki je povezana še z veliko sposobnostjo za križanje, je popeljala orhideje Cattleya do ene izmed najpomembnejših orhidej za gojitelje – ne samo rastlin ampak tudi za namen rezanega cvetja.

Orhideje morajo biti velikokrat pravi umetniki preživetja v naravnem okolju kjer živijo. Tako so tiste, ki so izpostavljene velikim ekstremom, kot so daljša obdobja brez dežja, razvile neke vrste čebulic – navideznih čebulic, ki jih imenujemo pseudobulbe.