Vsi se veselimo pričetka pomladi in poletja, še posebej ker vemo da je to glavno obdobje, ko lahko opazujemo novo rast na orhidejah. Pomlad in poletje prinašata daljše in seveda svetlejše ter toplejše dneve. To je obdobje, ko komaj čakamo da prenesemo na prosto orhideje, ki smo jih morali zaradi nizkih temperatur prenesti v notranje prostore.

Ena izmed težav, ki nas lahko ujezi ali razočara je zagotovo ta, da orhideja po celoletni vzgoji ne zacveti. Marsikdo je tudi razočaran da mu orhideja, ki jo je dobil v dar, noče več zacveteti. Čeprav se ta težava nebi smela tako pogosto pojavljati pri orhidejah Phalaenopsis, je to prav pogost pojav, ker so orhideje Phalaenopsis pač najpogostejše orhideje v naših domovih. Iz tega razloga je dobro vedeti, kakšnemu postopku je dobro slediti, da nam te orhideje Phalaenopsis zanesljivo nastavijo cvetno steblo in potem zacvetijo.

Cvetni poganjki se pojavijo na različnih mestih na rastlini, odvisno od vrste do vrste. Pri Paphiopedilumu se pojavijo na sredini dveh, eden v drugega preloženih listov.

Osnovni podatki: Nek nizozemski botanik je našel prvi primerek te rastline leta 1825. Ta rod vsebuje nekje 50 vrst. Ime je izpeljanka iz besede phalaina - nočni metulj oziroma vešča in opsis - pojava, izgled. Orhideje rodu phalaenopsis živijo epifitsko na drevesih ali litofitsko na skalah oziroma na z mahom pokritih strmih rečnih pobočjih. Največ jih najdemo v azijskih tropskih gozdovih, do višine 400 m in so skoraj vse brez izjeme navajene na senčne, z zračno vlago bogate razmere.